Tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcu Horjul
Tradicionalni slovenski zajtrk je glavni dogodek Dneva slovenske hrane, ki ga obeležujemo od leta 2012 vsak tretji petek v novembru. Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je bil na pobudo Čebelarske zveze Slovenije prvič organiziran leta 2011 z namenom ozaveščanja najmlajših o pomenu kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva in varovanja okolja. Letošnji Tradicionalni slovenski zajtrk je 17. novembra potekal pod sloganom »Kruh za zajtrk – super dan!«. Kruh je poleg masla, mleka, medu in jabolka ali drugega slovenskega sadja ena od sestavin Tradicionalnega slovenskega zajtrka. V okviru tega dogodka se je v našem vrtcu odvijalo več različnih dejavnosti.
Otroci iz skupine pikapolonice so obiskali Horjulsko pekarno, kjer jim je pek Sebastjan povedal vse o pripravi testa z drožmi in otrokom razkazal pekarno. V dar so dobili droži in hlebček ajdovega kruha. Naslednji dan so se odpravili na obisk k mami Heli, ki je testo zamesila na tradicionalen način in hlebce pekla v krušni peči. Medtem, ko se je kruh pekel v peči, so otroci pogledali živali, ki jih imajo na kmetiji; pozdravili so kozlička, oslico, krave, prašička in kokoši. Otroci so že komaj čakali kdaj bodo lahko poskusili kruhek in res: »Oj že kruhek, dobri kruhek iz peči diši.« Otroci so sedli na klop pred hišo in malicali, topel kruh pa se je kar topil v ustih. Ker so se o pripravi kruha toliko naučili, so ga v četrtek lahko pripravili tudi sami. Otroci so gnetli, mešali in mesili, dokler ni testo postalo gladko. Pokrili so ga s prtom, da je testo vzhajalo. Spekli so ga v pečici. Tako je bil petkov zajtrk še toliko bolj slasten, ker so otroci maslo in med lahko namazali na kruh, ki so ga sami spekli. Po obilnem zajtrku so s polnimi trebuščki odhiteli proti Ljubgojni, kjer jih je pri svojem čebelnjaku že čakal ata Darko. Otrokom je razkazal čebelnjak, povedal jim je kako živijo čebele ter kako je treba skrbeti zanje. Čebelnjak so si otroci ogledali tudi od znotraj. Tam notri pa tako lepo diši in brenči! Seveda ni pravega čebelarja brez medu in med so okušali tudi otroci. Pravijo, da je bilo sladko kot med.
Pri kresnicah so otroci mleli žito z mlinčkom. Pogledali so si posnetke, na kakšen način so včasih želi žito; najprej so ga poželi s srpi, nato so ga omlatili s cepci, potem pa so žito z vozom odpeljali v mlin, kjer so ga zmleli z mlinskimi kamni na vodni pogon. Dandanes pa to delo opravijo s kombajni in žito s kamioni odpeljejo v mlin, kjer ga nato zmeljejo na elektriko. Pri čebelah so raziskovali horjulsko zgodovino in so obiskali tiste domačije, kjer so bili včasih mlini. Na domačijah pri Pipan in pri Zisk so v starih časih mleli žito iz Horjula in iz okoliških krajev. Žabice so različna žita spoznavale na fotografijah v igralnici.
Metulji so se pogovarjali o tem, kako lahko vsak posameznik prispeva k prijaznejšemu svetu za čebele. Lahko posejemo medonosne rastline. Cvetlic nam ni treba trgati, njihovo lepoto lahko samo opazujemo, travnike pa kosimo bolj poredko. Tako bomo pustili, da rožice zacvetijo in čebelice bodo lahko nabirale medičino in cvetni prah. Pri murnih so otroci izdelali panjske končnice in sestavili čebelnjak. Otroci v skupini mravljice so se o čebelah veliko pogovarjali in ustvarjali. Odpravili so se na sprehod do šolskega čebelnjaka, opazili so, da čebelice še ne spijo. Naši najmlajši čmrlji in gosenice so si ogledovali slikanice in revije, ki so se navezovale na čebelice in zdravo hrano.
Med zajtrkom pa je za presenečenje vse vrtčevske skupine obiskala tudi čebelica, kranjska sivka. Pripeljali so jo čebelarji iz Čebelarskega društva Dolomiti Polhov Gradec.
Čisto na koncu še, da ne pozabim, iskrena hvala vsem, ki ste nam omogočili in pripravili toliko zanimivih dogodivščin.
Barbara Popit
