Letovanje na Debelem rtiču

Sredi maja so se predšolski otroci iz skupin Metulji in Čebele odpravili na letovanje na Debeli rtič.

Odštevanje dni pred odhodom se je začelo kar nekaj dni prej in navdušenje nad letovanjem je iz dneva v dan naraščalo.  Pa smo ga dočakali. Na deževno sredo, 17. maja, se je 33 otrok s potovalkami in svojimi vzgojiteljicami z avtobusom odpeljalo na Debeli rtič. Deževni dan ni pokvaril vzdušja in pričakovanja še pred neznanim dogodkom. Prtljaga je bila naložena, še potniki, med katerimi so bili tokrat tudi medvedki, pingvini, rože, žirafe, … in avtobus je zaprl vrata ter nas popeljal na Debeli rtič. Deževne oblake je prepodila burja in skozi oblake je sramežljivo pokukalo sonce. Avtobus je odprl svoja vrata in v nosu nas je zaščemel vonj po morskem zraku. Poiskali smo mladinski dom Rakovica, kjer smo bili nastanjeni. Pred kosilom smo imeli še čas za kratek ogled Debelega rtiča. Po dobrem in obilnem kosilu smo se počasi odpravili proti mladinskemu domu, kjer je bil čas za nastanitev. Nekaj otrok je šlo po kosilu počivat, nekaj pa se jih je odpravilo na plažo, kjer so v mivki in pesku iskali školjke in polžje hišice. Po malici je sledila vodena dejavnost, pri kateri so se otroci odpravili v Čarobni gozd. Iz ostankov hrane smo po večerji naredili past oziroma vabo za rake. Vabo smo navezali na kamen in ga dali ob pomolu v morje. Pred počitkom smo se podali še na pohod z lučkami. Dan se je prevesil v večer. Sonce je zašlo in z otroki smo se začeli pripravljati na počitek. Umiti, v pižamah in s svojim puhastim prijateljem v postelji, so se oči otrok ob pravljici in pesmicah počasi začele zapirati.  

Nov dan. Polni energije so se začeli otroci zbujati že malo po šesti uri zjutraj. Po zajtrku smo se podali po poti med vinogradi proti policijski plaži. Ker pravega odcepa zanjo nismo našli, imamo razlog več, da jo poiščemo, ko se naslednjič vrnemo na Debeli rtič. Po kosilu smo se odpravili na lov za skritim zakladom. Po uspešno rešenih nalogah, nam je tudi sladek zaklad, ki se je skrival v leseni skrinjici, uspelo najti. Obala nas je ves čas vabila, tako da smo ta dan še večkrat odšli do obale, kjer smo jo raziskovali, nabirali školjke in nekaj otrok je narisalo ladje na morju. Kadar nam je uspelo, smo šli opazovat vabo, ki smo jo nastavili v morju. Opazili smo, da je prišla na vabo rakovica. Zvečer smo, na veliko navdušenje otrok, imeli zabavo v pižamah. Potekala je ob družabnih igrah, prebiranju pravljic ter glasbi. Ko so izzveneli še zadnji zvoki glasbe, se je ples zaključil. Počasi so na hodnikih in v sobah zamrli še zadnji otroški glasovi in otroci so se zazibali v svet sanj.

Skozi okno je pokukalo sonce. Prvi otroci so že vstali, se začeli urejati in pripravljati prtljago za odhod. Po zajtrku smo se odpravili na obalo, kjer smo se še zadnjič nastavili sončnim žarkom. Ta dan so na obalo prišli prostovoljci, ki so jo urejali, pometali, grabili mi pa smo jih opazovali in čakali, da so končali. Medtem smo opazovali morje, pomalicali, potem pa smo se spet podali za lov na školjke, polžje hišice in zanimive kamne. Dopoldne ob obali smo izkoristili še za prebiranje pisem, ki so jih prejeli otroci. Z mislimi na domače smo se podali na kosilo in nato proti domu. Tako smo se v petek ob 14.30, pripeljali nazaj pred vrtec. Pretežno oblačno vreme, ki nas je pričakalo, nam ni pokvarilo veselega vzdušja ob snidenju s starši.

Tridnevno letovanje na Debelem rtiču nas je obogatilo z novimi spoznanji, nas naredilo bolj samostojne. Potovanje v neznane dogodivščine se je izkazalo kot prijetna izkušnja, ki bi lahko, po mnenju otrok,  trajala kakšen dan dlje in bi si jo želeli ponoviti.

Barbara Čepon

 

 

 

 

(Skupno 84 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dostopnost